Naslednja zgodba je ena izmed pozitivnih in prihaja iz Slovenije. Vzgojitelj Bojan Turk, ki dela v ljubljanskem vrtcu Mladi Rod, si je ob odhodu na stranišče pozabil nadeti zaščitno masko. Opazila ga je inšpektorica in mu spisala kazen, denar za plačilo pa so zbrali sodelavci in sodelavke!
Torej, vrnimo se,… V sredo par sekund pred 12:30. Seveda tudi jaz moram iti kdaj na stranišče. Odhitel sem na WC in v naglici sem pozabil nadeti masko. Vsakemu se lahko zgodi, saj smo samo ljudje, nismo roboti. Od sobe do WC-ja so trije koraki. Čas hranjenja in počitka. Nobenega na hodniku. Naredim tri korake in naenkrat se mi prikaže “gospa Groza.” Pokaže mi svojo grozno izkaznico. Jaz, “kršitelj” pa brez maske. Odšel sem nazaj v sobo po masko. Očitno ji nisem bil simpatičen in dala mi je globo za prekršek (200€). Če se pritožiš in ti ne odobrijo, plačaš poln znesek (400€). Wuhu, to pa je več kot pol plače. In jaz si zaslužim kazen! Ker cele dneve pazim otroke, lahko bi bili tudi njeni! To je velika odgovornost. Jim dajem za jest jim nudim različne dejavnosti, hodimo na igrišče, cele dneve brcamo žoge, mečemo na koš, se lovimo, hodimo na sprehode… Vsak dan, ko pridem v službo – kriki “BOOOOJAAAAN” in v objem. Veselje na višku. In tak človek, ki bi še ščurka rešil pred smrtjo, si zasluži kazen!
Ja, naredil sem prekršek. Jaaaa pravila so pravila. Vendar vsak človek, ki ima občutek do sočloveka, ne bi dal kazni. Zgolj opozorilo. Da nadaljujem. Danes okrog 12ih izstopim in WC-ja in puf, prestrašile so me sodelavke. Srce mi skor vn zleti (smeh). Pripravile so mi presenečenje. V roko dobim težko kuverto. Notri nekaj cinglja. Odprem in v kuverti denar. Nič jasno (šok). Sočutje zmaga nad represijo. Cel kolektiv Mladega roda je prispeval za plačilo moje kazni. Očitno sem obdan z dobrimi ljudmi. Rad bi se jim iskreno zahvalil. In še večkrat se bom. Že solze letijo. Ne vidim tipk …” (nelektorirano)
