urednistvo@preteklih24.si

Bivši bančni uslužbenec do 50.000 evrov s ponarejanjem podpisov strank

kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Koper so konec julija 2020 zaključili kriminalistično preiskavo zoper bivšega bančnega uslužbenca, ki je opravljal delo v poslovalnici banke na območju Obale.






Slika je simbolična

 

 

Preiskavo so pričeli na podlagi kazenske ovadbe oškodovane banke, ki je ugotovila nezakonita ravnanja v poslovalnici na Obali, na podlagi pritožbe komitenta te banke.

Pri preiskovanju naznanjenih kaznivih dejanj so kriminalisti ugotovili, da si je osumljeni bančnik iz poslovalnice na Obali od avgusta 2019 do decembra 2019 iz blagajne, za katero je bil zadolžen, neupravičeno prilastil skoraj 50.000 evrov tako, da je večkrat neopazno vzel manjše zneske gotovine iz blagajne. Odtujitev gotovine je banki prikril tako, da je izdelal 4 lažna potrdila o dvigu denarja v imenu dveh »izbranih« komitentov poslovalnice banke, ki jih je podpisal sam oz. je ponaredil njun podpis, v enem primeru pa je na potrdilo prilepil pravi podpis komitenta, ki ga je fizično izrezal iz drugega potrdila o dvigu gotovine. Ponarejena potrdila o dvigu oz. štiri lažne dvige gotovine »zlorabljenih« komitentov je izvedel v času, ko teh ni bilo v poslovalnici.

Kriminalisti so tudi ugotovili, da je nekdanji bančnik dobro proučil varnostni sistem poslovalnice banke. Skrbno in premišljeno je proučil tudi navade komitentov banke in si zato izbral dva komitenta, ki sta redko dvigovala denar. Tema je denar, v skupnem znesku skoraj 50.000 evrov, ki si ga je neupravičeno prilastil, knjižil v breme njunih bančnih računov, na podlagi štirih ponarejenih potrdil o dvigu denarja.

Banka je komitentoma vrnila denar, skupaj z obrestmi, zato je oškodovana v znesku, ki si ga je neupravičeno prilastil osumljeni.

Koprski kriminalisti so zoper goljufivega 28-letnega bančnika, doma z Obale, podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Kopru zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja (po 1. odstavku 209. člena KZ-1), za kar je zagrožena kazen zapora do treh let, kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin (po 1. odstavku 251. člena KZ-1), za kar je zagrožena kazen do dveh let zapora in kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov (po 4. odstavku 143. člena KZ-1), za kar je zagrožena zaporna
kazen od treh mesecev do treh let.